Kako se bomo lotili planiranja porabe denarja, ki ga imamo na razpolago je odvisno kakšen tip potrošnika smo. Ljudje smo vsak na svoj način nagnjeni k porabi denarja. Naše potrebe so po prioriteti različne in od tega je odvisno kaj bo naše vodilo pri planiranju porabe denarja. Velikokrat smo prepričani, da so naši nakupi posledica razumskih ali logičnih odločitev, v realnosti pa je največ nakupov čustvene narave. Čustva so tista, ki nas silijo k delovanju. Če povzamemo smo lahko:
¬ Čustveni potrošnik – kupujemo zaradi občutka, ki ga doživimo ob nakupu.
¬ Racionalen potrošnik – vsak naš nakup je posledica izbranega cilja zastavljenega na podlagi objektivnih meril. V ozadju je vedno zavesten in logičen motiv.
Zato si najprej razložimo kaj si mislimo, da je za nas koristna poraba denarja. Če smo vzgojeni s prepričanjem, da je za denar potrebno garati, da se ga mora smotrno porabiti in varčevati, potem trošimo denar zelo preudarno. Če pa si mislimo, da nam denar ni pomemben ali pa so nam materialne stvari ali naše druge potrebe bolj pomembne kot varčevanje, potem običajno potrošimo vse kar zaslužimo.
Naslednje kar vpliva na porabo denarja je življensko obdobje v katerem se nahajamo. Velikokrat se ob planiranju porabe omenja odstotek našega zaslužka, ki bi ga naj namenili porabi in varčevanju. Mi pa nismo v obdobju, ko bi varčevali ali nismo tip človeka, ki bi varčeval ali pa enostavno nimamo dovolj, da bi varčevali. In to nas spravlja v stres, nočemo ali ne želimo tega razumeti. V mladosti pogosto ne razmišljamo o varčevanju, ker bi radi uživali življenje. Ko smo v obdobju življenja, ko vlagamo v hišo ali stanovanje potem ponovno ni primeren čas za varčevanje.
Če torej upoštevamo to kakšen potrošnik smo in v katerem življenjskem obdobju smo naj bo to naša osnova pri planiranju porabe denarja, ki ga imamo na razpolago. Dobro je, če vemo kaj nas veseli, kaj nam je pomembno in ob čem uživamo. So to materialne stvari (stanovanje, avto, telefon), potovanja, oblačila, športne aktivnosti ali pa se dobro počutimo, če imamo nekaj denarja na varčevalnem računu in se raje odpovemo užitkom.
Ko vemo kaj si želimo ali kaj nam je pomembno se lahko odločimo koliko prihodkov lahko temu namenimo. Postavimo si okvirje znotraj katerih lahko delujemo. Pomembno je, da smo pri postavljanju okvirjev realni in iskreni sami z sabo.
Namesto, da se s planiranjem spravljamo v stres in si morebiti štejemo kave, ki jih spijemo, si raje ustvarimo pametno porabo denarja, ki bo ustrezala nam, našim željam in prepričanjem in bo ugodno vplivala na kvaliteto našega življenja. Ko bomo vedeli kaj lahko in kaj ne in zakaj lahko ali ne, se ne bomo nenehno počutili obremenjeni.
Planiranje porabe denarja ni stres ampak obvladovanje naših potrošniških navad. Če imamo premalo prihodkov začnimo planirati kako jih bomo povečali.
Način porabe se nam tako skozi življenjska obdobja spreminja. So obdobja v življenju, ko smo morda lahko bolj brezskrbni, slej ko prej pa pridemo v obdobje, ko se nam pogled na denar spremeni. Ne glede na to, si naredimo porabo denarja po naši meri in si dajmo dovoljenje, da če delamo lahko tudi uživamo. Pri planiranju bodimo kreativni, dovolimo si narediti napake, upoštevajmo naše želje. Postavimo in zapišemo si cilje in okvirje in že to nam včasih lahko prinese občutek svobode. Gre se za naš čas in naš denar. Denar je pomemeben del našega življenja, zanj delamo in zato ga porabimo pametno za nas. Če smo v plan porabe zapisali daljši dopust v tem uživajmo, ker smo morda naslednjo leto več namenili obnovi hiše, stanovanja in varčevanja. Ker če bomo na dopustu razmišljali o tem kako bi morali več varčevati ne bomo uživali na dopustu in ne bomo niti privarčevali.